Romatične knjige

Melissa se je kot ponavadi sredi noči sprehajala po akademiji. Popolnoma nič ni bila zaspana, to jo seveda čaka zjutraj. Kot vedno je ni niti malo brigalo, kam gre, in tako je brez da bi vedela zašla v knjižnico. Pogledala je okoli sebe ter opazila, da stoji sredi oddelka z ljubezenskimi knjigami. V roke je vzela prvo, ki jo je videla ter jo odprla na zadnji strani. Ko je prebrala konec, se je namrščila. "Ja seveda. Srečen konec. Kako neresnično." je zamrmrala, a takrat je ugotovila da ni sama. Za sabo je zaslišala korake.

Bila je Juliet. Zaradi nocnih mor ni mogla spati. Sprehajanje po akademiji jo je najbolj pomirilo. Nevede je odlsa do solske knjiznice. Ustavila se je pri oddelku za romanticne knjige in zavzdihnila. Ja, njeno ljubezensko zivljenje je bilo zanic. Najprej se ni zazveza za energijo okoli sebe. Sele ko si je pomela zaspane oci je zagledala temno avro. Demonka. "Haj." je pozdravila in stopila do polic.

Ko je opatila, kdo se ji je pridružil, ji je pokimala. Ni vedela, če je vampirka (sej si ane? povej če nisi da popraum;P) to videla ali ne, a Mel je bila spet pri svojih mislih. Vrgla je knjigo v zrak ter jozlobno pogledala. Knjiga se je pod vplivom njenega pogleda zažgala, a Ema se je samo hladno nasmehnila. "Kaj pa ti počneš tukaj ob taki uri?" je vprašala.

((sem ja ))

Julie je pogledala knjigo. Ne preseneceno, ampak poznavalsko. "Nocne more." je preprosto odgovorila in iz police vzela neko knjigo. Se neka ljubezenska zgodba kjer najlepse dekle dobi princa na belem konju. Zavila je z ocmi in vrnila knjigo na polico. "Ti?" je vprasala saj se je nujno hotela pogovarjati, da bi pozabila na svoje sanje.

"Jaz?" je rekla ko je videla da ima Julie pribložno enako zanimanja za ljubezenske knjige s srečnim koncem kot ona sama. Pha. Za trenutek je ujela pogled na knjiho, ravno toliko da je lahko videla naslov. Grozno. Zavila je z očmi ter odgovorila na vampirkino vprašanje. "Jaz ne morem spati. Nikoli. Zato pa sem zjutraj tak zaspanec." za trenutek je utihnila. "Nične more, ha? Mislila sem, da ste vampirji brez srca... Ali pač? To sploh ne more biti tako slabo."

Juliet je se malce pobrskala po knjigah nato pa se obrnila k Melissi. "Saj res." je zamrrala . Cisto je pozabila na demonsko ne spanje. "Odvisno katere vampirje poznas." je odvrnila. "Nocne more pa.. Raje bi zivela brez njih." je odvrnila in se naslonila na polico. Pogledala je demonko v oci in s rahlo nasmehnila. Spominjale so jo na nekoga.

Hladen nasmeh se je oblikoval na Melissinem obrazu. Ujela je Julietin pogled ter ji ga vztrajno vračala, zavedala se je da vampirka zre v njene oči, ki že dolgo nso bile žive. Ne odkar je sklenila pogodbo z Njim. Nezavedno se je pomela po dlaneh, kjer se je videla že zaceljena zareza, ki pa bo ostala za vedno. "Vidim da ti srečni konci niso prevč všeč." je rekla di bi spremenila temo v svojih mislih.

Julie je cez naj casa odmaknila pogled. Bila je vztrajnaampak ne v taksnih primerih. "Srecni konci so samo zgodbice." je zamrmrala. Njeno zivljenje je to dokazovalo. "Demoni pa srecnih koncev tako ali tako ne marate kajne?" je vprasala in s prstom pogladila nekej nekaj knjig.

Hladno se je nasmehnila. "Tudi demoni nismo vsi enaki. Nekateri se trudijo ugajati drugim. Torej vrstam, ki živijo na zemlji." je rekla ter jo pogledala. "Drugi služimo višjim silam. In tisti, 'dobri' imajo radi srečne konce. Kar pa za nas... nebi rekla."

Julie je pokimala. "In ti spadas v drugo kategorijo, ha? Visje sile, je to mocno povedat bolj podrobno?" je vprasala in se nasmehnila. Njene oci so bile uperjene v Melissine in zdaj je ugotovila na koga jo spominjajo. Na njeno mamo.

Hladno se je nasmehnila ter naredila elegenten, skoraj mačji gib. "Malo razmišljaj, Julie. Gotovo poznaš nekoga, ki je v črni magiji še mogočnejši od demonov? Mogočnejši od vsake magije? Mogočnejši od Boga?" je rekla skrivnostno ter zdelo se ji je da bo Jules kmalu ugovotila kam meri. Če pa ne bo... si ne zasluži vedeti.

Juliet je skomignila. Dojela je o cem govori. "Aha." je bilo vse kar je zamrmrala. Ni bila ravno presenecena, ampak osupla. Melissa se ji ni zdela ena taksnih demonov, ampak mogoce je zato imela temnejso avro.

"Pa ne da si zdaj izgubila besedni zaklad?" je vprašala skoraj predrzno. Vedela je, kako se sedajle Jul počuti, a ni ji rekla nič. Tudi sama si ni več želela biti to kar je, ni imela izbire. Preprosto... sklenila je pogodbo s hudičem. In te se ne da pretrgati.

"Nisem ga izgubila." je rekla in pomeziknila ter s spet zbrala. "Samo malce osupla." je dodala. Ni kaj, hudic jebsklenil dobro kupcijo. Premerila jo je s pogledom in si v mislih to samo se potrdila. Zna pa izbirati.

"Ja, to bi tudi pričakovala. In lahko se zavedaš da se njegovi moči ne morem upirati. Če reče ubij, ubijem. Nimam izbire." je rekla in v njenem glasu je bila sama krutost, niti malo usmiljenja ali kakšnega pozitivnega čustva.

Julie e pokimala. Sama sebi se e cudila da je ni bilo strah. "Vidim." je zamrmrala. Premerila jo je s pogledom. Lahko si je predstavljala kako elegantno skoci na nekoga in ga v trenutku ubije. Ali pa pac uporabi svojo moc katero koli pac ima.