Predel za zgodovinske knjige

Bil je dezeven dan, kar je Juliet kot vsi resnicno sovrazila. Malo stvari je bilo s katerimi se je lahko zaposlila. Po dolgih, bednih urah dolgocasenja se je napotila v knjiznico. Ko je odprla vrata se je nekaj ljudi zastrmelo vanjo, sama pa se je kot vedno prijazno nasmehnila. Najprej je sla do umetnostnih besedil pa tam ni nasla noc pametnega. Nato se je spomnila na neko zgodovinsko knjigo, ki jo je priporocal ucitelj. Stopila je do predela, kjer je zacela iskati knjigo. Predel je bil malce odmaknjen od ostalih in vse police so bile polne tako da je izgledalo do bodo zdaj zdaj popustile tezi. Preletela je naslove in ven potegnila eno o Egipcanih. Prelistala jo je in se spomnila nekaj uciteljevih besed ob posameznih slikah. Za sabo je naenkrat zaslisala korake. Tako se je prestrasila da je izpustila knjigo in se komaj zadrzala da ni kriknila.

((sorry ker ni nekaj ful dolgo sam sem na fonu pa se biologijo se zravn ucim -.- ))

Morgan se je odpravila v knjižnico. Natančneje v predel za stare zgodovinske knjige, ki so izvirale še iz pradavnine. Babica ji je lih kar povedala, da je Morgan potomka iz družine, ki se je prva začela ukvarjati s temno magijo. Sama ni imela s temno magijo nič izkušenj, ampak res pa je, da je bolj na strani zlobnih, kot pa na strani dobrih. Že res, da naj bi bile čarovnice prijazne, ampak kaj ko so se je vsi bali zaradi neizmerne moči njenega elementa - ognja. V knjižnico je prišla z namenom, da izbrska vse podatke o temni magiji in o svoji rodbini. Po tihem si je zaželela, da bi tudi sama uporabljala črno magijo. Konec koncev saj ne more biti tako težko, če je potomka te zlobne družine. Vendar ni bila tako prepričana v sebe. Že res da je navzven delovala hladno in zlobno, vendar tisti pravi prijatelji so vedeli, da je lahko tudi prijazna. In zato nikakor ni bila sama zloba v njej, drugi so jo naredili za zlobno. Ko se je tako počasi pomikala med policami, skoraj neslišno, je naletela na prav zanimivo knjigo. Vzela jo je v roke, ampak očitno so platnice varale. Nič uporabnega. Ker je bila sedaj razočarana in nepozorna je začela hoditi hitro in nepotrpežljivo, ter za sabo puščala zvoke svojih korakov. Kar naenkrat je zagledala dekle, ki je izpustilo knjigo in zgledalo je, da jo je Morgan kar pošteno prestrašila. "Gledaš, kot da si pravkar zagledala duha!" je pikro dejala, ter se namuznila.

((Jst nism nič boljša.. čist brez idej res -.-" ))

"Oprosti. Prestrasila si me." je zamrmrala Juliet in pobrala knjigo. Dekle je premerila s pogledom. Temnolaska je izgledala odlocno, kot vsi na tej soli. Ni si mogla pomagati in je pogledala njeno avro. "Ogenj.." je komaj slisno zamrmrala ko je opazila plamene. Nasmehnila se je. Ta element ji je bil vedno vsec. Njna mama ga je obvladovala, zato je o njem vedela veliko. Prevec, a na carovnicini avri je opazila tudi nekaj crne barve. Temna magija? Ze leta je ni nihce uporabljal. Vedela je zanjo, saj je med branjem knjig o duhu naletela tudi na to. Magijo zlobnih. Ceprav se ji Morgana ni zdela ravno zlobna in je bila Jul precej dobra v branju ljudi, to ni izkljucilo moznosti da pac ne priprada dobri strani. Kakorkoli, nasmehnila se je in knjigo postavila na polico. "Am, jaz sem Juliet." se je predstavila da bi prekinila mucno tisino. "Ti pa?" je vprasala, ceprav je z slisala zanjo. Nek izganjalec jo je omenil. "Si prisla iskat kaj pomembnega?" je nadaljevala s vprasanji. Obrnila se je k policam in ven vzela se eno knjigo. Rimljani. No, mogoce bo tu kaj pametnega. Medtem ko je cakala na Mroganine odgovore je prebrala prvi odstavek.

Morgan je premerila dekle od glave do pet, naposled pa se namuznila. "Prav imaš, ogenj. In ti si najverjetneje uporabnica duha?" je nato vprašala. Saj ni bila neumna, kdo pa je to rekel. Vedela je, da uporabniki duha vidijo avre in dekletu nikakor ni povedala kateri element obvladuje. Gotovo ga je videla iz avre. Morgan pa tudi ni tako butasta, da ne bi vedla, da imaju tudi druga bitja sposobnosti branja aver. Zato jo je lepo o tem vprašala. "Morgan Garnet sem." ji je odvrnila. Morgan je dobro vedela, da njen priimek Garnet pomeni temo, zlo. Presneto, zakaj nisem na to prej pomislila! V momentu se je zavedala, kako butasta je bila,da ni že takoj spoznala, da je njena rodbina povezana z zlom. Novo spoznanje jo je presunilo in za en moment je prenehala dihati. Nato pa se je spet zbrala in se zazrla v Juliet. "Hm.. iščem vse o temni magiji in o njenih začetkih." se je nato oglasila, kot da to ni nič kaj takega. To je povedala ravno v takšnem tonu, kot da je to nekaj čisto normalnega in vsakdanjega. Komu pa bi se sploh pretvarjala? Itak bo kmalu cela šola izvedela za to, če se jo naučim uporabljati. "In ti? Iščeš kaj posebnega?" ji je mimogrede navrgla, čeprav se je nekako zavedala, da lahko njeno iskanje knjige o temni magiji, dekle, ki je stalo pred njo, pošteno razburi.

((Ej sam neki bi prosu. Vem da se niam pravice umešavat sam useen. Pač na enem forumu vrjetno poznate Vampirska akademija ker vem da ste od tam, no in pač tam so izuml belo pa črno magijo in z njo je enostauno use propadl. Pač nič skrbi pa to in pol je forum dobesedno zamru. Pač kr se je use uredil z njeno pomočjo. Vem da niam pravice pač ukazvat ka lahka mate pa ka ne sam bi pa prosa da se zej ta magija ne razpase čez ceu forum pa da se jo uporabla zmerno da ma neke določene meje kr je pol brezveze kr nismo enakovredni. No pač hvala pa oprostite.))

(( eh saj nisem mislila zdej gor pa dol po forumu uporabljat črno magijo... pravzaprav jo sploh ne mislim uporabljat še.. sam pač to mi je prvo pršlo na pamet pri pisanju xD ))

((Ne sej res sori ti jo kr mej zdej al pa potem sam v zmernih količinah prosim. Drgač pa še enkrat sori.))

Juliet je obstala. Spet se je izdala. Koliko ljudem bo se povedala da obvladuje duha. Kolikokrat bo se naredila kako tako neumnost. Tega ne bi smela delati. Ne bi smela razglasati, cerav mdd carovnike. Govorice se na tej soli hitro sirijo. Prehitro. Upala je, da Morgan ni ena tistih, ki takoj nadaljuje trace. "Ja. Duh.." je zamrmrala. Se vedno je lahko videla avre ceprav je jemala zdravila, in tako nehala z uporabo. V njej se je spet prebudilo hrepenenje po zdravljenju. Hrepenenje po nudenjo pomoci. Tako tezko je bilo to zadrzevati v sebi. Hitro je odgnala misli, saj se je spomnila na Cassie njeno povezanko i jo je zaradi duha unicevala. "Garnet, ha? Babica me je ucila o vasi druzini." se je spomnila. Njen babica ki je umrla slab mesec pred nesreco ki ji je vzela se druge clane drune jo je pogosto ucila o magiji. Tudi ona je obvladovala ogenj. Veliko je slisala o temni magiji. Tudi o Mroganini duzini. Nasmehnila se je. "Poskusi s tem." je rekla in stopila do oddaljenje police. Ven je potegnila debelo prasno in ob robu rahlo zazgano knjigo. "Mislim, da bi v njej lahko nasla kar isces." je zamrmrala. Naslov je bil popolnoma enak Moraninim besedam : Vse o temni magiji in njenih zacetkih. Skomignila e z rameni. "No, pravzaprav ne. Samo malo brskam po zgodovini clovestva." je odgovorila se na njeno zadnje vprasanje. Svojo knjigo je pospravila nazaj na polico in se nezno naslonila nanjo.

((amm, ja Kyle se precej strinjam, sem tud za duha pa to razmisljala da more nastavit omejitve. Morgan ti pa pac najdi neko ravnovesje kak mocna naj bi tota temna magija bla pa bo.
Aja, Morgan jaz se bom pac prijavila na oni forum ko ga ti zdaj pri nas oglasujes insem se spravla opis prek telefona delat pa ne morem silke prilepit pa tud oni imigesack me mal nagaja, tak da bom sliko dal gor sele ko se mi to uredi ok? ))

Končno je Juliet potrdila tisto, kar je Morgan že sama domnevala. Dekle je bilo uporabnica duha. "Ampak, ali niste uporabniki duha duševno nestabilni?" je Morgan privzdignila obrvi. Še to se je manjkalo, da bo ob vseh njenih pripombah Juliet padla v depresijo. Že v naslednjem trenutku pa jo je presenetilo to, da dekle pozna njeno družino. "Povej mi vse kar veš." ji je hitro rekla in se pričakujoče zazrla vanjo. Iz rok ji je potegnila knjigo in jo prelistala, ter pristala na strani, ki jo je najbolj presunila. Tiho je brala knjigo in kmalu je Morgan imela vedno bolj izbuljene oči. Rodbina Garnet velja za eno najbolj zlobnih v zgodovini čarovništva. Pobila je na miljone ljudi svoje vrste in na koncu so bili zažgani na grmadi. Znanstveniki so prepričani, da je rodbina Garnet izumrla, ampak na svetu se pojavljajo vedno nova prepričanja, da je ta rodbina še kako živa. Morgan je knjiga padla iz rok, kot da bi jo nekaj streslo in prestrašeno se je zazrla v knjigo, ki je sedaj ležala na tleh. Prebrane besede so ji odmevale v glavi in Morgan je postajala vedno bolj zmedena. Najbolj zlobna družina? Čeprav je Morgan sama po sebi bila res prasica, česa takšnega ni pričakovala.

((jaja ne skrbi ne bom vas vse preklela s to temno magijo hehehe .. pa np;) sliko dodej ko boš lahko ))

Julie je skomignila. "Smo. Sem. Ampak mi uspeva. Nekako." je zamrmrala. Ze je odprla usta, ko je Morgan sama prebrala to kar ji je hotela povedati. Pokimala.je. "Babica je vedno rekla, da si niso..niste sami krivi. Vsepovsod rabimo zlobneze." jo je hotela razvedriti. Pobrala je knjigo s tal. Se enkrat je.preletela strani. Ni vedela kaj bi sama reka na kaj takega a ob njenem znacaju je bilo zelo mozno, da bi se spet zacela rezati. Spreletel jo je cuden obcutek. Pogledala je Morgan. Njena avra je odsevala presenecenost. "Malo casa te.poznam a mislim da nisi tako slaba." je tiho dodala. Prijela jo je z ramo. Vase je poklicala duha. Ni ga mogla uporabiti veliko, a manjse kolicine so bile dovolj. Vedela je da se bo temnolaka pred njo vsaj malo pomirila.

((ok super ))

Vse te besede, ki jih je sedaj Juliet izrekla, za Morgan niso imele pomena. Svet se ji je enostavno obrnil na glavo. Obtoževala je družino in vse skupaj, zakaj ji niso vsega tega povedali. Še najbolj je pa bila razočarana nad svojim bratom, ki mu je tako zaupala, a on tudi o tem ni niti pisnil. Mogoče pa ne ve. Komaj je slišala besede, ki jih je Juliet izrekla, toliko misli se ji je podilo po glavi. Ko pa se jo je Juliet dotaknila, se je Morgan malo pomirila in misli je imela malo bolj urejene. Zdaj je lahko vsaj trezno razmišljala. In posledica tega je bilo tudi to, da se je vrnila v svojo kožo v svoji zlobni obliki. "Ne bi ti bilo treba kaj takega narediti. Ne potrebujem pomoči od nikogar. In nočem biti nikomur dolžna." jo je hladno premerila, ter pobrala knjigo. Pospravila jo je nazaj na svoje mesto, ter prekrižala roke. Ja, ravno zaradi takih momentov, so jo imeli ljudje za zlobno.

Julie je hitro odmaknia roko. "Oprosti. Pred nekaj sekundami se ni zdelo tako." je zamrrala. Besede bi v ustih nekoga druega zvenele ostro, a ko jih je izrekla ona so bile prijazne. Premerila jo je s pogledom in tudi v njeni avri zaznala vecjo crnoto. Pogledala je v tla in sledila lesnemu vzorcu. "Nicesar mi nisi dolzna." je se dodala. Obrnila se je k policam in spet prebrskala med knjigami. Prebrala je nekaj hrbtnih strani in pri vsaki zavil z ocmi. Nic zanimivega. Vrnila jih je n svoje mesto. Medtem je nadobudno opazovala Morgan s kotickom ocesa. Opazila e brezbrizen obraz in res bi jo prepricala v svojo zlobo ce e bi vodela aver. Nenadoma je bila zelo hvalezna na duha. No, pa saj je bila vedno.

Morgan je previdno opazovala Juliet. Zdela se ji je nekako slabše volje kot prej in precej bolj potrta. "Poslušaj, nočem da zaradi mene padeš v depresijo ali kaj takega." ji je hitro odvrnila. Z uporabniki duha ni imela izkušenj in ni vedela, kje je njihov prag. "Na kolenih te prosim, da se mi tukaj ne obesiš ali kaj podobnega." ji je nato probala z nasmehom na obrazu povedati, vendar je iz njenega nasmeha nastala le čudna grimasa. Morgan se ni znala normalno šaliti, vedno je dajala neumesne pripombe in naenkrat jo je zaskrbelo, da ni dekleta porinila še bolj k pragu obupa. "Poslušaj, imam pač svoje zlobne momente. Proti temu ne morem nič." ji je na koncu dejala in skomignila z rameni, nato pa se pozorno zazrla v njene oči.

Morgan se ocitno nimogla nasmehniti, zato pa se je Jules lahko. Tiho se je zasmejala. "Ne bom se obesila. Carovniska castna." je zamrmrala. Vrnila ji je pogled. "Vem, vcasih se je tezko saliti. In nic nimam proti tvojim zlim namenom." je odvrnila. "Dokler ne skodujejo komu od mojih prijateljev." je ze malo odlocneje rekla. Se vedno ni odmaknila pogleda. "Ze dolgo ves za svojo magijo? Temno magijo?" je vprasala. Plameni na njeni vri so se obrvali crno. Cesa takega Jul se ni vidla. Ni bila prestrasen ampak ocarana. Izgledalo je precudovito. Spet se je nasmehnila in pogledala naokoli. Cudilo jo.je da je v knjiznici tako malo ljidi. Mogoce so se samo ustasili uporabnice ognja, teh na soi ni bilo veliko. Skomignila je in spet pogledala Morgan v pricakovanju odgovorov.

"Pa saj, kdo je sploh rekel, da imam zle namene?! Vraga, saj nisem še nikogar ubila!" se je sedaj razburila in v očeh ji je jezno poblisnilo. Morgan je vedela, da se tako razširjajo govorice po šoli in tega je bila kar precej sita. Nadaljevala je, ko se je malo pomirila, saj zares ni imela namena kričati po vsej knjižnici. Še najmanj je bilo tega treba, da jo še spodijo iz knjižnice. Tako bi se njeno družabno življenje verjetno kar za vedno končalo in bila bi tarča pogledov. "Ne, ne vem dolgo. Slišala sem naokoli, kako govorijo o priimku Garnet in želela sem si več izvedeti. In naletela sem na to, da priimek Garnet pomeni zlo ali temo." je brezbrižno skomignila z rameni. Čeprav si je želela moči, ji je postajalo od vsega tega kar slabo. Si jo sploh še želi? Pogledala je malo okoli in se namrščila, saj ji nekaj ni bilo prav. V knjižnici je definitivno bilo manj ljudi, kot ponavadi. "Juliet.. Slab občutek imam. Nekaj se dogaja." ji je previdno dejala. V naslednjem momentu, pa so se ji že vse kocine postavile po konci.

((Daj ti napiši kaj je tako čudnega.. k sploh nimam idej xD ))

Julieiet je dvignila pogled. "Prav. Samo opozarjam. In sama si rekla da jih imas." je zamrmrala. Malce se je prestrasila, saj j ravno opazovala njene oci. Ko je spet zacela normalno se je takoj sprotila. Vsi so pravili da je prenaivna, ampak to je bil pac del njnega karakterja. Znacaju se je skoraj ne mogoce upreti. "Ja, vedela sem." je zamrrala. "Kateri jezik ze? Latinscina?" je vpraala, saj je na ta del pozabila. Sledila je njememu pogledu, zdaj je bilo tukaj se manj ucencev. "Opazam." je odvrnila in se tudi sama precej prestrasila. "Le kaj bi lahko bi...?" Ni dokoncala stavka saj je v knjiznico vstopil visok moski. Po njegovih oceh in avri je Jul ugotovila da je demon. Pogledala je Morgan. "Kaj za vraga on dela tukaj?" je tako tiho vprasala da ni bili niti prepricana ce jo je slisala. Albert Groom, eden od najhujsih demonov ki jih izganjalci sole lovi jo celo vecnost. Dobesedno.

((prvo kaj.mi.je padlo na pamet b:D ))

"Pojma nimam iz katerega jezika izhaja moj priimek. Pravzaprav je bila to še najmanj pomembna zadeva. Saj razumeš, da me je takrat en drek brigalo kateri jezik je to. V mislih sem imela dejansko samo to, kaj moj priimek v resnici pomeni." se je namrščila, ter skomignila z rameni. Tistega trenutka ne bo nikoli pozabila. Po eni strani je bila ponosna na to, po drugi strani pa... no, recimo le, da se je te moči nekoliko bala.
Morgan je pozorno opazovala moškega in morala si je priznati, da je o njem prebrala veliko groznih stvari. "Vraga! Pojma nimam kaj dela tu! Ampak vse skupaj mi ni niti približno všeč" ji je živčno potiho zamrmrala, ko je opazila, da demon strmi direktno v njiju. Že se je premaknil in izgledalo je ravno tako, kot da ju misli napasti. Morgan ni hotela tvegati, zato je prebrnilna knjižno polico, da so se knjige vsule po tleh. Nato pa je nekaj zamrmrala in knjige so se vžgale. Plameni so segali kar visoko in Morgan je oblil pot, saj je bil ogenj precej vroč. Izgledalo je, kot da se Juliet ne bo premaknila, zato jo je potegnila za roko in hitro zaklicala: "Beži!" Stekle sta stran od demona, ki se je boril s plameni, ter upale, da jih ne bo dohitel.

((sej je kul ))

Juliet je pokimala. "Jah, verjamem." je zamrmrala. Demona je nekaj časa opazovala. Njegovemu pogledu je bilo nemogoče ubežati. Kmalu je kot Moragana opazila da strmi v niju. "Kaj..?" je začela, ko je Moragna že prevrnila police in začela žgati knjige. Prestrašeno je pogledala ogenj, in se malce opotekla ko jo je potegnila za sabo. Amapk je takoj razumela namig in stekla za njo. Nkeja časa sta tekli, in Julie se je čudila sama nad sabo kako ji je to dolgo uspevalo. In še bi ji, če ne bi prišli do slepe ulice. Stena prednjima in police polne knjig na levi in desni, so jima zapirale pot. Lahko bi stekle nazaj, ampak tudi to ni bilo možno. Demon je prišel mimo ognja - kakor koli mu je to pač uspelo - in jima zaprila vse poti. Juliet je pomislila dabi galahko prisilida dase odmakne in spet je prekleta tablete. Zaradi vse skupaj e imela le miminalno moč. Pričakujoče je pogeldala Morgan, češ spomni se česa proosim!

Charlotte je nameravala po knjigo o zgodovini šole in tako se je zaletela v neko čarovnico in Juliet ki sta pred nečim bežali. Začudeno se je ozrla. "Pred čim pa vidve bežita."

Z Juliet sta bile v slepi ulici. In če to še ni bilo dovolj, demon se je nekako rešil ognja in se je sedaj pognal proti njima. Od nevem kje, pa se je prikazala še eno dekle in Morgan je presenečeno izbuljila oči. "Od kod si se pa ti prikazala?" ji je na hitro zasikala. Super! Zdaj smo ujete že tri. "Ali si tako butasta, ali se samo delaš? Poglej malo naokrog in videla boš demona v najhujši obliki!" ji je sarkastično pripomnila. Tudi v krizi, v kateri so se vse tri znašle, se ni mogla otresti svojega sarkazma. "Juliet! Zdaj bi lahko uporabila malo svojega čira čara duha, se ti ne zdi? V veliki krizi smo namreč!" se je obrnila nazaj k prestrašeni obvladovalki duha. Ni vedela, kako drugače se naj rešijo iz te zasede.

Juliet je bila preveč prestrašena, da bi karkoli zinila. "Ne, morem. Zaradi tablet imam premalo moči. Demonu ne morem nič narediti." je obupano odvrnila. "Lahko ga poskusiš zažgati?" je predlagala, čerpav še sama ni bila čisto prepričana v to.

((Sorry, ker je tak mal, sam se mi dans res ne da ))

Kyle se je psrehajal po knjižnici ko je opazil da učenci bežijo. In ker je bil to pač on namesto da bi stekel stran z njimi je stekel v knjižnico in že od daleč zaohal smrad bo dimu in ognju. Seveda čarovniki. Ampak dim se je mešal še z vonjem demona. In to ne šolskega. Zdaj je tekel že pošteno hitro in opazil malo demonko pa tudi J.J. in Morgan. Skočil je pred njih in se v skoku prebrazil v volka črnega kožuha. Tako je bil pač najbolj strašen. Zaščitniško se je postavil pred njih in zarenčal da mu je slina pritekla z gopca in njegovi veliki čekani so se zalesketali ob ognju.

Cass je zaznala nevarnos preko jul takoj se je pognaal v knjižnico že je bila tam " Demon kaj pa je delal tu " je rekla presenečno

Charlotte se je obrnila in se zagledala v demonove rdeče oči. Ko so se srečale z njenimi so se od presenečenja razširile. Charlotte je predirljivo kriknila nato pa se s solznimi očmi pognala prek hodnika. "Pusti jih!" Je še zakričala gals pa se ji je tresel.