Ucilnica nadzarovanja moci

Charlotte je prišla v učilnico in sedla v klop. Bilo je še nekaj časa pred začetkom pouka. Odšla je do lutke in jo pogledala. Začela se je zvijati. Nasmehnila se je. Zdaj lahko to počne tudi na neživih stvareh. Ampak to ji ni kaj prida pomagalo. Mogoče le če bo hotela koga zamotiti. Raje bi vadila prenašanje napadov a za to potrebuje še nekoga. Tako se je usedla v klop, gledala skozi okno in čakala.

Eddie se je sprehajal po hodnikih. Zavohal je demonkin vonj ki ga je predobro poznal. In nobenega drugega. Pogledal je naokoli in potem na uro. Časa je bilo dovolj. Odpru je vrata in se zazru v demonkine rjeve-zaenkrat- oči. Potem je vrata zapru za sabo."pa se spet srečava."

Charlotte ga je pogledala a je še vedno sedela. "Tako kaže." Pozorno je zrla v Kyla.

Eddie je premišljeval ali naj se spremeni ali ostane tak. Ampak časa do prvih učencev mu je zmanjkalo. Pognal se je na Demonko in jo močno porinil v steno ter potem vrgel na drugo stran učilnice. Popravil si je srajco."Zdaj sva si bot." je rekel in odpru vrata učilnice.

Charlotte se je nekako uspela zasukati tako da je pristala na nogah, čeprav je bilo to veliikoo težje kot v knjižnici. "Nisi slab." Je pripomnila nato pa pokimala. "Prav."

Kyle se je obrnil. Od nje tega ni pričakoval. Ampak moral je priznati."Hvala. Ti tudi."

Charlotte je le pokimala. "Ni zakaj in hvala tudi tebi." Ni sicer bilo v njeni navadi da bi ljudem govorila, da so v nečem dobri, a tudi ni bilo veliko ljudi ki bi ji bili tako enakovrdeni kot Kyle. Pogledala je na uro. "Zdaj pa pojdi, če nočeš da te ujamejo tu."

Tudi sam je pogledal an uro. Nasmehnil se ji je in pokimal."Veselilo me je demonka. Se še vidiva." je rekel in hitro stekel skozi vrata po hodniku.

Tudi Charlotte se je malcre nasmehnila in pokimala. Nato je sedla v klop in čakala. Že čez nekaj minut so se v učilnico vsuli učenci. Nekateri prijateljsko, drugi pa tako kot ona čemerno razpoloženi. Učitelj jim je povedal da bodo 40 minut poslušali predavanje, preostanek ure pa bodo vadili. Charlotte je zavila z očmi in se zazrla skozi okno. Učitelja sploh ni slišala. Ko je zvonec naznanil konec ure je ravno uspešno prenesla urok na sošolko. Pobrala je torbo in izginila skozi vrata.